v 1 -- in -ja [ və̀ və̀ja in vé vêja ] m ( ə̏; ẹ̄ ē )
triindvajseta črka slovenske abecede: napiši v ; veliki V ; do v ; zveza v-ja in u-ja
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti v
♦ jezikosl. dvoustnični v

v- prvi del zloženk
nanašajoč se na v:
♦ obl. V-izrez izrez v obliki črke V

v 2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka vá- (ȃ)
1. za izražanje usmerjenosti navznoter: priti v hišo ; metati v jamo ; pogled v dvorano / potopiti v vodo ; zabiti v zemljo ; dvignjen v zrak / iti v mesto, tujino / zaviti v desno ; stopiti v stran vstran / sesti v klop, naslanjač / vtirati kremo v kožo ; vstopiti v sobo
// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: oblačiti se v lepa oblačila ; vzeti v roko / vpreči v jarem ; vkovati v verige
2. za izražanje usmerjenosti kam sploh: gledati vanj ; streljati v tarčo ; udarec v obraz
3. za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti: zrediti se v trebuh ; rdeč v obraz
4. za izražanje določenega časa: prireditev bo v nedeljo / v drugo je le uspel drugič / pog. dogovoriti se za v soboto
// za izražanje časa, določenega glede na količino: delati pozno v noč ; zidanje se je zavleklo v zimo
5. za izražanje načina dejanja: iti v gosjem redu ; ekspr. zavpiti v en glas ; igrati v troje / prenašati se iz roda v rod
6. za izražanje namena: dati v najem ; povedati v opravičilo ; večerja v čast gosta / strašilo za v proso / vabiti v goste
7. za izražanje sredstva: brisati si roke v predpasnik ; zavit v odejo
8. za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno določeno dejanje: verovati, zaupati v koga ; zaljubiti se v sošolko ; upanje v uspeh
9. za izražanje predmeta prehajanja, spremembe: breg se preveša v dolino ; pomlad prehaja v poletje / navadno v zvezi z iz : iz kmetice se je spremenila v gospo ; preračunati iz dolarjev v evre ; prevajati iz nemščine v slovenščino
// za izražanje predmeta, ki je posledica, učinek spremembe: voda se spremeni v led ; dvom raste v obup ; zmleti v prah ; zabava se razvija v razgrajanje / razdeliti v dva dela
10. za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje: spustiti se v boj ; poseči v dogajanje ; ekspr. lesti v dolgove ; spraviti v red ; stopiti v veljavo / vključiti se, vmešati se v delo
11. za izražanje zveze s celoto, ki vključuje koga ali kaj kot del: to spada v redno delo ; pog. vzeti v račun ; stopiti v stranko / vključiti se v skupnost ; uvrstiti v zbirko
II. z mestnikom
1. za izražanje mesta znotraj česa: ostati v hiši ; v kotlu vre ; stvar v škatli / tavati v megli ; premikati se v vodi / živeti v mestu ; vlak v daljavi / sedeti v klopi, naslanjaču / v besedilu ni napak / zastar. v Gorenjcih, Nemcih na Gorenjskem, v Nemčiji
// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: lokal je ves v lesu, marmorju ; oblečen v belo
2. za izražanje mesta kakega dejanja: skrčiti noge v kolenih ; zlomiti se v sredini
3. za izražanje mesta, pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj: biti v odboru, vladi ; živeti v skupnosti narodov ; otrok v družini ; pesmi v zbirki
4. za izražanje mesta, področja delovanja, nastopanja: delati v administraciji, turizmu ; oglašati se v javnosti / ohraniti v spominu
5. za izražanje določenega časa: umreti v mladosti ; v času kuge ; v prihodnjem letu / bilo je v košnji
// za izražanje časa, znotraj katerega kaj je, se zgodi: vrniti se v treh mesecih ; končati v roku ; publ. v teku enega leta v enem letu / najtoplejši dan v zadnjih desetih letih
6. za izražanje okoliščin dejanja: potovati v dežju ; reči v jezi ; delo v vročini
7. za izražanje načina dejanja: plesati v parih ; vse je v redu ; ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno ; veter piha v sunkih / posneti v barvah ; izdati v knjižni obliki ; pogovor v ruščini
8. za izražanje sredstva: čistiti zarjavele dele v bencinu ; pomagati v denarju, strokovnjakih ; voziti v vozičku
9. za izražanje količine: vsega imajo v izobilju ; udeležiti se v majhnem številu
10. za izražanje stanja, položaja: biti v formi, zanosu ; znajti se nepričakovano v nevarnosti ; živeti v pokoju ; biti v sorodstvu / biti v delu, prodaji / zemljevid v velikem merilu ; čokolada v prahu
11. za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno: zmagati v teku ; napredovati v znanju ; umirjen v vedenju / v bistvu ima prav ; v vsakem oziru, pogledu
12. za izražanje istovetnosti, enakosti: v meni imaš dobrega prijatelja ; v vseh ljudeh vidi sovražnike
● smehljati se v brado sam pri sebi ; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti ; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati ; pog. v nič dajati, devati omalovaževati, podcenjevati ; ekspr. v obraz lagati predrzno, nesramno ; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati ; ekspr. v petek in svetek vedno, za delovne in praznične dni ; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu ; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki ; evfem. biti v letih star, starejši ; v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije ; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak, da ga izboljšamo ni naš cilj, ni predvsem pomembno; prim. tjavendan , vdrugo , vkraj , vkraju , vstran , vtem

v... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z v za izražanje
a) premikanja ali usmerjenosti v notranjost česa: vkorakati, vpluti / vstopiti v hišo / vbočiti, vlomiti / vpasti v besedo
b) spravljanja česa v omejen prostor ali v snov: vliti, vnesti / vtakniti v odprtino / vcepiti, vgnesti / vdihniti
c) spravljanja česa v kaj za dosego določenega namena: vkuhavati, vlagati sadje ; vplačati, vsejati
č) dajanja, nameščanja česa v kaj kot sestavni del: vgraditi, vlepiti ; vpisati, vpoklicati, vračunati / vplesti v pripoved
d) delanja česa v kaj, v notranjost česa: vbrusiti, vklesati / vžgati znamenje v kaj / včrtati, vrisati trikotniku krog
e) prizadevanja, da bi kdo sprejel kaj za svoje: vcepljati, vsiljevati / vbijati komu kaj v glavo
f) v zvezi s se prilagajanja, povezovanja, duševnega poglabljanja: vrasti se, vživeti se v okolje / vživeti se v koga
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vbod, vhoden, vrinjenec
3. v sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: vnaprej, vtem, vtretjič

vába -e ž ( á )
1. kar se uporablja za privabljanje živali z namenom, da se jih ujame: nastaviti, vreči vabo ; loviti, ujeti na vabo ; riba je prijela za vabo ; umetna, živa vaba ; zastrupljena vaba ; past z vabo
// ekspr. kar se uporablja za privabljanje koga sploh: to je bila le dobro premišljena vaba ; dekleta so tam za vabo obiskovalcem / ni hotel prijeti za vabo
2. ekspr. vabljivost : vaba zapeljivih besed

vábec -bca m ( ȃ )
1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privablja druge živali; vabnik : loviti z vabci
2. zastar. vabilec : vabci na gostijo

váben -bna -o prid. ( ā )
1. namenjen za vabo: vabne ribice, živali
2. zastar. vabljiv : senčnica z vabno klopco

vábno prisl. :
skozi okno je vabno sijalo sonce

vábič -a m ( ȃ )
nar. vabilec : vabič kupcev

vabílce -a s ( ī )
ekspr. manjšalnica od vabilo: poslati komu vabilce

vabílec -lca [ vabiu̯ca in vabilca ] m ( ȋ )
kdor vabi: vabilec na gostijo / vabilec kupcev

vabílen -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se vabi: vabilno pismo / vabilni klici za živali

vabílo -a s ( í )
1. izražena, sporočena želja komu
a) da kam pride, se udeleži česa zlasti zaradi pogostitve: odkloniti, sprejeti vabilo ; pisno, ustno vabilo ; vabilo na kosilo
b) da kam pride, se udeleži česa sploh: poimenska, uradna vabila na kongres ; vabilo na sestanek, za gostovanje
// list s sporočilom o taki želji: raznesti, razobesiti vabila / vstop samo z vabilom
♦ pravn. vabilo na obravnavo, za poravnavo
2. kar vabi: studenec je bil prijetno vabilo za žejne / vabilo na trnku vaba

vabítelj -a m ( ȋ )
knjiž. vabilec : vabitelj in gostje

vabíti in vábiti -im nedov. ( ī á )
1. izražati, sporočati komu željo
a) da kam pride, se udeleži česa zlasti zaradi pogostitve: rada prireja večerje in vabi prijatelje ; vabiti na svatbo ; osebno vabiti / vabiti v goste, svate / vabiti na obisk, počitnice
b) da kam pride, se udeleži česa sploh: gledališče vabi tuje igralce ; vabiti strokovnjake na kongres ; vabiti na predavanje, tekmovanje / vabiti na ples, v gledališče / vabijo ga na zagovor kličejo
♦ pravn. vabiti na obravnavo
c) naj kaj naredi, dela: vabiti k razpravi, sodelovanju ; vabiti na ogled razstave ; vabil jih je, naj vstopijo / vabiti jest, pit
2. z glasovi, gibi izražati željo, da se kdo približa: koklja glasno vabi piščance ; lovec vabi jelena s trobljenjem na rog / samci vabijo samice
3. ekspr. vzbujati pri kom željo, da kaj naredi, dela: dogodki vabijo pisatelja, da jih popiše ; poskočna glasba jo vabi na ples / pisane stojnice so vabile ; polne veje vabijo ; skale vabijo v zavetje / morje, sonce vabi
4. v krščanskem okolju zvoniti, navadno eno uro pred začetkom verskega obreda, zlasti maše: vabiti k maši
● vabiti k mizi izražati željo, da kdo pride jest, pit, v družbo, ki je pri mizi ; ekspr. črički vabijo v trgatev z značilnim oglašanjem naznanjajo, da je grozdje že dozorelo

vabèč -éča -e:
mahal je z rokami, vabeč ga k sebi ; vabeč glas, nasmeh ; voda je bila topla in vabeča ; prisl.: sonce je vabeče sijalo ; vabeče svetel

vábljen -a -o:
vabljeni gostje / na vabilu predstava, seja bo ob devetnajstih. Vabljeni

vábljenec -nca m ( á )
kdor je kam vabljen: vabljenci so že zbrani ; vabljenci na srečanje, svatbo

vábljenica -e ž ( á )
nar. primorsko poševni odtočni jarek na gozdnih cestah; dražnik : delati vabljenice

vábljenik -a m ( á )
lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik : nastaviti vabljenika / umetni, živi vabljeniki
// kletka s tako živaljo: ptič v vabljeniku se je žalostno oglašal

vábljenje -a s ( á )
glagolnik od vabiti: vabljenje sorodnikov in prijateljev na svatbo / vabljenje na seje / vabljenje živali / vabljenje k maši

vabljív -a -o prid. , vabljívejši ( ī í )
ki vsebuje, izraža željo vplivati na koga, da pride kam: vabljiv glas, smeh
// ki s svojimi lastnostmi vzbuja željo
a) iti, priti k njemu: vabljivi kraji / vabljive izložbe ; vabljiva senca dreves / vabljivi vonji iz kuhinje
b) iti kam sploh: vabljiv večer ; vabljivo sonce
c) spoznati ga, seznaniti se z njim: vabljiv film / vabljiva vsebina
č) dobiti, imeti ga: vabljivi predmeti na stojnicah / vabljive jedi / vabljive ustnice
d) lotiti se ga, začeti ga: vabljiva naloga ; vabljiva gledališka vloga ; vabljivo delo / za pisatelja vabljiva snov / vabljivi sprehodi v gozdu
e) izkoristiti ga: vabljive cene ; vabljiva priložnost

vabljívo prisl. :
vabljivo dišati

vabljívost -i ž ( í )
lastnost, značilnost vabljivega: vabljivost knjige / upreti se vabljivosti jedi

vábnica -e ž ( ȃ )
lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik : najbolj znana vabnica je sova / za vabnico uporabljajo umetno raco

vábnik -a m ( ȃ )
1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali: vabnik v kletki se je začel oglašati ; loviti z vabniki
// kletka s tako živaljo: obesiti vabnik na drevo
2. knjiž. vabilec : vabnik je zavajal ljudi v igralnice / bil je eden največjih vabnikov v Alpe

vábovec -vca m ( á )
etn. moški, ki vabi na gostijo ob poroki:

váda -e ž ( á )
zastar. vaba : nastaviti vado ; ujeti ribo na vado / sladke vade za lahkoverneže

vádba -e ž ( ȃ )
glagolnik od vaditi: vadba traja eno uro ; naporna, vsakodnevna vadba ; vadba na prostem, v vodi / vadba teka ; vadba v izgovoru tujih glasov

vádben -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na vadbo: vadbena ura / vadbeni prostori ; vadbeno oblačilo / zgradba vadbenega letala

vadbíšče -a s ( í )
navadno urejen prostor za vadbo: lokostrelsko, vojaško vadbišče ; urejeno atletsko, kinološko vadbišče ; trening na pokritem vadbišču za golf ; pomanjkanje vadbišč za varno vožnjo ; igrišče in vadbišče

vademékum -a m ( ẹ̑ )
knjiž. knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik , vodič : izdati, napisati vademekum / filmski, turistični vademekum ; vademekum o zdravilih / ekspr. ta knjiga je vademekum za vsakega izobraženca

vádenje -a s ( á )
glagolnik od vaditi: polurno, redno vadenje / vadenje skoka / vadenje živali v določeni spretnosti

vádi -ja m ( ā )
suha struga v puščavah severne Afrike, Arabije, ki se ob deževju napolni z vodo: po vadiju speljana karavanska pot

vádij -a m ( á )
pravn. varščina , jamščina : dati, plačati vadij

vadíšče -a s ( í )
kraj, prostor za vadbo: telovadci so že na vadišču ; s peskom posuto vadišče ; vadišče pred vojašnico / ekspr. pozimi se narava spremeni v belo vadišče za smučarje

vadítelj -a m ( ȋ )
kdor se (poklicno) ukvarja z vadbo zlasti športnikov začetnikov: plesni, smučarski, teniški vaditelj ; vaditelj plavanja ; tečaj za vaditelje / športni, vojaški vaditelj

vadíteljica -e ž ( ȋ )
ženska, ki se (poklicno) ukvarja z vadbo zlasti športnikov začetnikov: tečaj za vaditeljice / športna vaditeljica / vaditeljica aerobike

vadíteljski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na vaditelje: vaditeljski tečaj / vaditeljski izpit

váditi -im nedov. ( á ȃ )
1. s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati kako dejanje, dejavnost: tekmovalci vadijo vsak dan ; redno, vztrajno vaditi ; vaditi na prostem ; vaditi v majhnih skupinah / pevski zbor vadi v dvorani
2. preh. s sistematičnim ponavljanjem prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati to, kar izraža določilo: vaditi gibe, skok ; vaditi igranje na klavir / vaditi pesem, skladbo ; vaditi poštevanko
3. preh. s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj usposabljati, izpopolnjevati koga v opravljanju kakega dejanja, dejavnosti: učitelj vadi učence za nastop ; vaditi pevski zbor ; vaditi se nastopanja ; vaditi se v pisanju / vaditi se v potrpežljivosti / vaditi si oči za razlikovanje drobnih znakov / vaditi papigo govoriti ; psa vadi vsak dan / vaditi mišice ; vaditi spomin uriti; prim. vajen

vádlja -e ž ( ȃ ) zastar.
1. žreb : odločiti po vadlji / zadela ga je vadlja
2. stava : skleniti vadljo / plačati vadljo / na vadlje teči za stavo

vadljáti -ám in vádljati -am nedov. ( á ȃ; ȃ ) zastar.
1. žrebati : vadljala sta, kdo bo plezal ; vadljati za plen
// kockati : v pritličju vadljajo vojaki
2. staviti : če ne verjameš, pa vadljajva

vádnica -e ž ( ȃ )
1. učbenik z vajami zlasti za osnovno šolo: pisati, pripravljati vadnice ; jezikovna vadnica / angleška vadnica
● ekspr. za nekaj časa se je kar spojil z latinsko vadnico se je zelo učil latinščino
2. nekdaj osnovna šola, povezana z učiteljiščem, na kateri se učiteljski kandidati vadijo, usposabljajo za učiteljski poklic: učitelj na vadnici
3. kraj, prostor, kjer se vadi v čem: prva vadnica je bil šolski vrt / ta revija je vadnica za mlade pisatelje

vádniški -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na vadnico: vadniška lekcija / vadniški učitelj v pokoju / ta list ima vadniški namen

vadózen -zna -o prid. ( ọ̑ )
geogr. ki je nad stalnim nivojem podtalnice: vadozna cona / vadozna voda

váfel -fla m ( á )
tekst. vezava, ki daje tkanini reliefen satast vzorec: tkati v vaflu
// tkanina v tej vezavi: brisače iz vafla

váfelj -flja tudi váfel -fla m ( á )
gastr. navadno ploščato pecivo z vzorčasto površino in nadevom, skladanec: izdelovati, peči vaflje / cimetovi, kvašeni vaflji

vága -e ž ( ȃ )
1. pog. tehtnica : vaga je natančna, občutljiva / dati blago na vago ; stopiti na vago ; skodelica vage / peljati živino na vago tehtat
2. pog. teža : dodaj še malo, da bo zadosti vage / živa vaga živa teža / dati dobro, slabo vago
3. nar. kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; prečka 1 : odpeti, pripeti vago ; sneti vago
● pog. za vse člane kolektiva naj bo ista mera in vaga vsi se naj ocenjujejo z enakimi merili; vsi naj bodo enakopravni ; pog. kupovati, prodajati na vago kupovati, prodajati tako, da se blago sproti natehta ; pog. njegov položaj je na vagi je negotov ; nar. vodnjak na vago vodnjak na vzvod ; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost

vagabúnd -a m ( ȗ )
knjiž. potepuh , klatež : vse življenje je bil vagabund ; zmerjati koga z vagabundom

vagabundírati -am nedov. ( ȋ )
knjiž. potepati se, klatiti se: več let je vagabundiral po svetu

vagabúndski -a -o prid. ( ȗ )
knjiž. potepuški , klateški : vagabundsko življenje / imeti vagabundsko naravo

vagabúndstvo -a s ( ȗ )
knjiž. potepuštvo , klateštvo : vagabundstvo mu je v krvi / ekspr. gledališko vagabundstvo

vagàn -ána m ( ȁ á )
nekdaj prostorninska mera za žito, približno 61 l: pridelati sto vaganov pšenice

vagánt -a m ( ā á )
1. lit., v srednjem veku potujoči klerik ali študent, ki ustvarja latinske posvetne pesmi po ljudskih napevih: vaganti in potujoči komedijanti
2. knjiž. potepuh , klatež : živel je kot vagant

vagánten -tna -o prid. ( ȃ )
knjiž. potepuški , klateški : vagantni študenti

vagántski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na vagante: vagantsko pesništvo / vagantska bratovščina

vágati -am nedov. ( ȃ )
pog. tehtati : vagati krompir, živino / koliko vagaš / vagal je puško v roki težkal
♦ etn. sol vagati otroška igra, pri kateri se udeleženca s hrbtoma drug ob drugem primeta z rokami in se pregibata naprej in nazaj

vagína -e ž ( ȋ )
anat. cevasti del spolnega organa, ki poteka od zunanjega spolovila do maternice; nožnica : vagina in uterus

vaginálen -lna -o prid. ( ȃ )
anat. nožničen : vaginalni izločki

vagón -a m ( ọ̑ )
vozilo, navadno brez lastnega pogona, za prevažanje potnikov, tovora po tirnicah: vagon (se) iztiri, se ustavi ; naložiti, priklopiti, raztovoriti vagon ; sestaviti, spojiti vagone ; povzpeti se na vagon, v vagon ; vagon podzemne železnice / jedilni, ležalni, spalni vagon ; odprti vagon ; poštni, potniški, tovorni, živinski vagon ; službeni vagon z uradnim prostorom za vlakovodjo in prostorom za kolesa in drugo večjo prtljago potnikov ; vagon hladilnik / železniški vagon
♦ teh. dvoosni, štiriosni vagon ; žel. salonski vagon z oddelkom za pogovore, sestanke in oddelkom za spanje ; sklepni vagon zadnji vagon vlaka, opremljen s signalno lučjo
// z rodilnikom količina, ki gre v tako vozilo: naročiti vagon cementa, premoga, žita

vagónček -čka m ( ọ̑ )
1. ekspr. manjšalnica od vagon: vlak je imel samo tri vagončke
2. igrača, ki predstavlja vagon: otrok se igra z lokomotivo in vagončki ; leseni vagončki
3. ozkotirni voziček za prevažanje premoga, gradbenega materiala: naložiti, potiskati vagonček ; pesek, premog prevažajo z vagončki / jamski vagonček ; prevračljiv vagonček
// z rodilnikom količina, ki gre v tak voziček: nakopati deset vagončkov premoga

vagonét -a m ( ẹ̑ )
grad., rud. žarg. ozkotirni voziček za prevažanje premoga, gradbenega materiala; vagonček : nakladati vagonete ; prevažati material z vagoneti / prekucniti vagonet / rudniški vagonet

vagónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na vagon: visoka vagonska stopnica / vagonski tovor ; vagonska pošiljka / plačati vagonsko stojnino

vahabít -a m ( ȋ )
pripadnik vahabizma: gorečnost vahabitov ; sekta, skupina vahabitov ; mudžahidi in vahabiti / gibanje vahabitov

vahabitízem -zma m ( ī )
konservativno islamsko sunitsko versko in družbeno gibanje, ki se zavzema za vrnitev k temeljem islama; vahabizem : verniki so sprejeli vahabitizem

vahabízem -zma m ( ī )
konservativno islamsko sunitsko versko in družbeno gibanje, ki se zavzema za vrnitev k temeljem islama: nasprotnik, pripadnik, začetnik vahabizma ; širjenje vahabizma / vzgajati otroke v vahabizmu ; pravila vahabizma

váhnja -e ž ( ā )
zool. roparska morska riba s prisekano repno plavutjo in črno pego za prsnimi plavutmi, Melanogrammus aeglefinus: loviti vahnje ; trske in vahnje

váhti -ov m mn. ( ȃ )
nar. primorsko praznik vseh svetnikov 1. novembra; vsi sveti : za vahte pridejo vsi domov ; bilo je ob vahtih, po vahtih

váhtič -a tudi vahtìč -íča m ( ȃ; ȉ í )
nekdaj hlebček, ki se podari na dan vseh svetih 1. novembra: dati otroku, revežu vahtič

váhtnica -e ž ( ȃ )
nar. severozahodno krizantema : vahtnice so se razcvetele

vája -e ž ( á )
1. glagolnik od vaditi: manjka mu vaje ; delati kaj za vajo ; dolgotrajna, vsakodnevna vaja ; vaja v lepem izražanju, pisanju, računanju ; vaja s solisti in zborom ; skladba za vajo / imeti glasbeno, gledališko vajo / pog. orožne vaje vojaške vaje
2. skupek gibov, dejanj, namenjenih za sistematično usposabljanje, izpopolnjevanje koga za kaj: delati, ponoviti vajo ; lahka, preprosta vaja / dihalne vaje ; telesne vaje ; vaje za odpravljanje govornih motenj
// šport. skupek gibov, dejanj, s katerimi telovadec kaže svoje sposobnosti: končati, oceniti vajo ; vaja na bradlji / prosta vaja brez orodja in brez pomoči drugih ; redovne vaje v enotnem korakanju, ravni in napeti drži in spreminjanju razporeditve za javno nastopanje ; simultane vaje ki se delajo istočasno na tleh in na orodju / telovadna vaja
// nav. mn. tak skupek kot organizirana dejavnost: vaj se redno udeležuje ; imeti, voditi vaje ; hoditi na vaje / pevske, plesne, strelske vaje
3. nav. mn., šol. organizirana dejavnost navadno na višjih ali visokih šolah, namenjena praktičnemu ponavljanju in utrjevanju učne snovi: obiskovati vaje ; predavanja in vaje / kemijske, laboratorijske, terenske vaje / seminarske vaje
// ponavljanje in utrjevanje učne snovi: najprej bo razlaga, nato vaje ; pisne in ustne vaje
4. šol. pisni izdelek, narejen za ponavljanje, utrjevanje učne snovi: pisati, popravljati vajo ; domače, šolske vaje / tiha vaja navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje
5. šol. podatki, navodila, na osnovi katerih se ponavlja in utrjuje učna snov: na koncu poglavja so vaje ; knjiga s praktičnimi vajami
● iz vaje biti, priti odvaditi se določenega dela, spretnosti ; vaja dela mojstra za dobro obvladanje česa je potrebna (dolgotrajna) vaja
♦ gled. aranžirna vaja aranžirka ; bralna vaja pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo ; tehnična vaja preizkus likovne opreme na odru ; rel. duhovne vaje sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja ; šol. govorna vaja vaja učenca v lepem, pravilnem, jasnem ustnem izražanju v obliki samostojnega pripovedovanja o čem ; šport. borilne vaje ; vaje za moč ki krepijo mišice ; voj. vojaške vaje

vajálnica -e ž ( ȃ )
prostor, v katerem potekajo vaje na visokošolskem zavodu: ortodontska, zoološka vajalnica ; predavalnice in vajalnice

vájen -a -o prid. ( ȃ )
1. ki zaradi ponavljanja, pogostosti zna, je sposoben
a) kako delo, dejanje opraviti brez težav: kuhanja, ukazovanja vajen človek ; vajen je nastopati, pisati / kdor alkohola ni vajen (piti), se hitro opije / vajen je konj ; ker je bil vajen poti, tudi v temi ni zašel / vajenemu jezdecu, strelcu se kaj takega ne bi zgodilo / ekspr. vajeno oko hitro opazi pomanjkljivosti
b) kako stvar, dejanje prenesti brez nenavadnih, nezaželenih reakcij: ker ni vajen čakanja, se je čudil, razburil / oprostite, takih neprijaznosti pri nas nismo vajeni
c) sprejemati koga, imeti stik s kom brez nenavadnih, nezaželenih reakcij: otrok joka, ker tujih obrazov ni vajen ; vajena sta drug drugega
// ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dela, dejanja opravlja to še naprej: dela, kar je vajen od doma ; on je vajen samostojno misliti
// ki zaradi ponavljanja, pogostosti kakega dejanja, stanja doživlja njegovo odsotnost kot pomanjkanje, neugodje: vajen je udobja ; vajen je voziti se v avtomobilu
// ki se zaradi ponavljanja, pogostosti opravlja brez težav: narediti z vajenim gibom ; iti z vajenimi koraki
2. zaradi ponavljanja, pogostosti kakega stanja, okolja sposoben to stanje prenašati brez večjih težav: hrupa, mraza, naporov vajen človek ; tropskega podnebja ni vajen / vajen je samote, trpljenja / biti vajen trdih besed

vájeno prisl. :
vajeno je šel po brvi;

prim. vaditi

vájenček -čka m ( ȃ )
ekspr. manjšalnica od vajenec: vajenček je z mehom pihal v oglje ; mojster in vajenčki / kleparski vajenček

vájenec -nca m ( ȃ )
do 1970 učenec, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt: obrtnik, tovarna sprejme vajence ; vajenci in mojstri / pekarski, steklarski, trgovski vajenec / pog. šel je za vajenca postal je vajenec

vájeniški -a -o prid. ( ȃ )
vajenski : vajeniška doba / vajeniška šola

vájenka -e ž ( ȃ )
do 1970 učenka, ki se s praktičnim delom in strokovnim šolanjem usposablja za kak poklic, kako obrt: učna doba vajenke / frizerska, trgovska vajenka

vájenost -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost vajenega človeka: pri tem delu je potrebna vajenost in zdržljivost

vájenski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na vajence: razstava vajenskih del / vajenska doba ; vajensko spričevalo / vajenski dom ; vajenska šola

vájet 1 -a m ( á )
nav. mn. vajet 2 : držati, nategniti vajete ; dolgi vajeti

vájet 2 -i ž ( á )
nav. mn. na uzdo pritrjen jermen za vodenje živali pri ježi, vožnji: držati, popustiti vajeti ; z vajetmi udariti konja, po konju ; žival uboga na poteg vajeti
● ekspr. dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo ; ekspr. imeti v rokah vajeti političnega življenja vodstvo, vodenje ; ekspr. izpustil je vajeti iz rok dopustil je, da se kaka stvar razvija brez njegovega vodstva, vpliva ; ekspr. pri njem bo treba vajeti bolj napeti, nategniti biti bolj strog, zahteven ; ekspr. držati koga na vajetih imeti ga popolnoma v oblasti

vájeten -tna -o prid. ( á )
nanašajoč se na vajeti: vajetni obročki / pri vpreženi živini: vajetni konj konj, ki ima nadete vajeti ; vajetna stran leva stran ; sam.: vajetni šepa

vájevec -vca m ( á )
sodelavec dijaškega lista Vaje: Jenko je najpomembnejši vajevec

vajgélija -e ž ( ẹ́ )
vrtn. okrasni grm z rdečimi, rožnatimi ali belimi cveti, Weigela: nasaditi vajgelije in forsitije

vájin -a -o zaim. ( ȃ )
1. izraža svojino dvojice oseb, ki ju govoreči ogovarja: vajin dom ; vajine knjige
2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: vajini upi so se uresničili
// izraža razmerje med to dvojico in okolico: vajina pravda je končana ; vajina sreča
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: vajini otroci / vajin znanec je telefoniral
4. izraža izhajanje od te dvojice: vajino pismo smo dobili včeraj ; cenimo vajin prispevek skupnosti
5. pog. izraža (stalno) povezanost s to dvojico: vajin avtobus je pravkar odpeljal; prim. tvoj , vaš

vakánca -e ž ( ȃ )
knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega: čas vakance / vakanca škofovske, univerzitetne stolice

vakánce -kánc ž mn. ( ȃ )
star. počitnice : začele so se vakance ; iti na vakance / velike vakance poletne (šolske) počitnice

vakánten -tna -o prid. ( ȃ )
knjiž. nezaseden , prazen : zasesti vakantno katedro ; vakantno službeno mesto

vákati -am nedov. ( ā )
oglašati se z glasom vak: na jezeru vakajo race

vakcína -e ž ( ȋ )
med. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim; cepivo : vbrizgati vakcino ; cepiti z vakcino ; vakcina proti steklini
♦ farm. cepivo iz oslabljenih ali mrtvih bolezenskih klic
// oslabljena ali mrtva bolezenska klica: uporabiti vakcine za cepivo ; vakcina tuberkuloze

vakcinácija -e ž ( á )
glagolnik od vakcinirati: vakcinacija otrok ; vakcinacija proti tetanusu, tuberkulozi

vakcinírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
med. vnašati v telo cepivo; cepiti : vakcinirali so že večino otrok ; vakcinirati proti tuberkulozi

vakum ipd. gl. vakuum ipd.

vakuóla -e ž ( ọ̑ )
biol. s celičnim sokom napolnjen del rastlinske celice za odlaganje rezervne hrane, odpadnih snovi: vakuola se prazni / utripajoča vakuola

vákuum -a m ( ȃ )
1. prostor z zelo znižanim tlakom: v posodi je vakuum ; postopek poteka v vakuumu / doseči, vzdrževati vakuum / tehnologija visokega vakuuma
// brezzračni prostor: hitrost rakete v vakuumu / medplanetarni vakuum
2. ekspr. prazen, neizpolnjen prostor: z njegovo smrtjo je nastal vakuum ; občutil je vakuum okrog sebe praznino / duhovni, etični, idejni vakuum

vakuumírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
pog. vakuumsko pakirati: vakuumirati živila
♦ grad. vakuumirati beton izsesavati zrak iznad površine svežega betona, prekritega z neprepustno folijo

vakuumíran -a -o:
vakuumirana namizna sol

vákuumski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na vakuum: vakuumska posoda / vakuumsko pakiranje ; vakuumsko sušenje / vakuumska tehnika
♦ elektr. vakuumska elektronka elektronka, pri kateri sta anoda in katoda v brezzračnem prostoru ; strojn. vakuumska črpalka priprava za izsesavanje zraka iz zaprtega prostora ; teh. vakuumska sušilnica

vákuumsko prisl. :
vakuumsko pakirana živila

vál -a m , mn. valôvi stil. váli; dv. vála in valôva ( ȃ )
1. izbočeni in vbočeni del vode, vodne gladine, nastal zaradi premika vode navzgor in navzdol: zaradi vetra so nastali valovi ; valovi se širijo, ekspr. potujejo ; delati, povzročati valove ; ekspr. razburkani, razpenjeni valovi ; širok, velik, visok val ; ekspr. divji, igrivi valovi ; čelo, dolina, vrh vala ; hitrost valov / valovi so ga nosili, zibali ; veslati proti valovom, z valovi ; plavati na valu / morski val / vodni val
// voda, ki se tako premakne: val butne, udari ob skalo ; val se dvigne, odbije, odteče ; na obalo pljuskajo valovi ; potegniti, rešiti koga iz valov ; hrumenje, moč valov / ekspr.: plovba po valovih Jadrana po Jadranskem morju ; zagrnili so ga valovi deroče reke
2. navadno s prilastkom (vodnemu) valu podoben pojav v kaki snovi: merjenje potresnih valov ; svetlobni, zvočni valovi ; udarec zračnega vala / sunkovni, udarni val (ob eksploziji) ki nastane zaradi hitrega širjenja plinov
3. podolgovat izbočeni del kake površine: salonitna plošča z dvema valoma / lasje so ji v valovih padali po vratu / ekspr. valovi žitnega polja
4. ekspr., z rodilnikom velika množina česa, ki se pojavi naenkrat: val beguncev, potnikov je upadel / val krvi / val aretacij, protestov / po valu deževnih dni je posijalo sonce / preplavil jo je val spominov
5. ekspr., navadno z rodilnikom nenaden, silovit nastop česa: val bolečine, mraza, vročine ; dvignil se je val navdušenja, ogorčenja ; val smeha se dolgo ni polegel ; objel ga je val sreče / nov val krize, nasilja / z oslabljenim pomenom: Evropo so zajeli novi idejni valovi ; zajeziti stavkovni val stavke ; valovi revolucije so segli čez meje
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v valovih izraža nastopanje, pojavljanje česa v presledkih, navadno enakomernih: bombniki so napadali v valovih ; bolečina se je ponavljala v valovih ; s ceste je v valovih prihajal hrup
7. navadno s prilastkom (umetnostna) smer: najnovejši valovi v glasbi ; val modernističnega pesništva
// skupina zlasti umetnikov, ki pripadajo isti umetnostni smeri: drugi, tretji povojni val pesnikov / ekspr. Levstik in njegovi somišljeniki so sprožili prvi mladoslovenski val
● ekspr. našel je smrt v valovih utonil je ; zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih
♦ elektr. nosilni val elektromagnetni val visoke frekvence za prenašanje signalov nizke frekvence ; usmerjanje obeh polovic vala izmeničnega toka ; film. novi val smer v filmski umetnosti po letu 1950, po izvoru iz Francije ; fiz. oddajati, sprejemati valove ; elektromagnetni valovi ; radijski valovi elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km ; interferenca, uklon valov ; glasb. novi val rokovska glasba iz 70. in prve polovice 80. let 20. stoletja, ki izhaja iz punka, s prvinami pop glasbe ; hladni, mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl hladen, mrzel zrak ; vročinski val vroč zrak, ki prodre z območja z manjšo geografsko širino ; meteor. frontalni val ; rad. dolgi radijski valovi z valovno dolžino od 1000 do 2000 m , kratki z valovno dolžino od 10 do 150 m , srednji valovi z valovno dolžino od 150 do 1000 m ; prostorski val radijski val, ki se širi od oddajne do sprejemne antene nad zemeljskim površjem

válah -a m ( ȃ )
knjiž. skopljen žrebec: zapreči par valahov ; voli in valahi

valát -a m ( ȃ )
igr. igra pri taroku, pri kateri je treba dobiti vse vzetke: igrati, napovedati valat / barvni valat pri katerem igralec, ki nima izigrane barve, izgubi tarok

válcer -ja m ( ā )
zastar. valček 1 : plesati valcer

válček 1 -čka m ( á )
ples v tričetrtinskem taktu: plesati valček ; valček in polka / angleški, dunajski valček
// skladba za ta ples: igrati, poslušati valček

válček 2 -čka m ( ȃ )
manjšalnica od val: valčki pljuskajo ob ladjo / valčki na jezeru

válčkov -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na valček, ples: valčkov ritem / valčkov ples

valdénz -a m ( ẹ̑ )
zgod. pripadnik srednjeveške verske ločine v južni Franciji: ločina valdenzov ; patareni, valdenzi in albižani

valdorfski gl. waldorfski

valék -a m ( ẹ̑ )
nar. vzhodno navadno lesena priprava v obliki valja z dvema ročajema za valjanje testa; valjar 1 : razvaljati testo z valekom

valénca -e ž ( ẹ̑ )
1. kem. število, ki pove, s koliko atomi vodika ali enakovredne količine drugega elementa se lahko veže atom kakega elementa: določiti, ugotoviti valenco / proste valence atoma / atomska valenca
2. psih. psihološka vrednost predmeta, osebe ali pojava, ki se kaže kot njegova privlačnost ali odbojnost: negativna, pozitivna valenca / različne oblike imajo različne spominske valence
3. jezikosl. lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost : valenca glagola

valénčen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na valenco: valenčne lastnosti / formule, pisane z valenčnimi črtami
♦ fiz. valenčni elektron elektron, ki sodeluje pri vezavi atoma v molekuli

valénten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na valenco: ugotoviti, koliko je atom valenten / valentne možnosti besede

valentínovo -ega s ( í )
praznik zaljubljencev 14. februarja: praznovati valentinovo ; pozabiti na valentinovo ; poročila sta se prav na valentinovo ; romantično darilo, vrtnica za valentinovo ; koncert za valentinovo

valéntnost -i ž ( ẹ̑ )
lastnost, značilnost valentnega: valentnost atomov / valentnost glagola

valêr tudi valeur -ja [ valêr ] m ( ȇ )
1. knjiž. vrednost : valer te umetnosti zahteva posebno pozornost / liričnost, posmeh in drugi valerji zgodbe / prostorski valerji zgradbe
2. um. svetlostna vrednost odtenka glede na toplost oziroma hladnost: valerji kolorita / tonski valer slike

valerijána tudi valeriána -e ž ( ȃ )
knjiž. baldrijan : korenine valerijane / deset kapljic valerijane

valét -a m ( ẹ̑ )
sluga , služabnik : naročil je valetu, naj poskrbi za gosta

valéta -e ž ( ẹ̑ )
poslovilna družabna prireditev ob zaključku zlasti srednje šole: prirediti valeto ; iti na valeto

valeur gl. valer

validácija -e ž ( á )
1. postopek plačevanja vožnje z mestnim avtobusom, pri katerem se preveri veljavnost in verodostojnost plačilne kartice: validacija vrednostne kartice je bila uspešna ; oprema za validacijo / izpis validacij na avtobusu
2. potrjevanje ali dokazovanje skladnosti česa z obstoječimi standardi, zahtevami: validacija modela ; postopek validacije ; identifikacija in validacija
3. rač. preverjanje pravilnosti zapisa računalniške kode ali dokumenta: programska oprema za validacijo podatkov
4. preverjanje, ovrednotenje: sistem čaka na validacijo ; prošnja za validacijo dovoljenja za delo

validátor -ja m ( ȃ )
naprava za validacijo kartice ob vstopu v mestni avtobus: na vsakem avtobusu sta dva validatorja ; zvočni, svetlobni signali validatorja ; za validacijo uporabnik kartico prisloni k validatorju / validator parkirnih kartic
♦ rač. validator računalniški program za preverjanje pravilnosti zapisa računalniške kode ali dokumenta

validírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
potrditi ali dokazati skladnost česa z obstoječimi standardi, zahtevami: test je za merodajne rezultate treba še validirati ; validirati metodo ; validirati predloge

valídnost -i ž ( ȋ )
knjiž. veljavnost : validnost rezultatov je nezanesljiva

valilec gl. valivec 1

valílen -lna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na valjenje 2 : valilna doba / valilni prostor
♦ agr. valilna jajca sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje

valilka gl. valivka

valílnica -e ž ( ȋ )
1. kraj, prostor, urejen za valjenje navadno piščancev: krmilnica in valilnica / valilnica za ptiče
// obrat za valjenje navadno piščancev: farma ima svojo valilnico ; iti po piščance v valilnico
2. agr. valilnik : položiti jajca v valilnico

valílnik -a m ( ȋ )
1. agr. naprava za valjenje navadno piščancev z umetnim ogrevanjem: v valilniku izvaljeni piščanci / električni, umetni valilnik
2. rib. posoda s tekočo vodo za valjenje ribjih iker: polagati ikre v valilnik

valisnêrija -e ž ( é )
bot. vodna rastlina s trakastimi listi in samo moškimi ali samo ženskimi cveti, Vallisneria spiralis: gojiti valisnerije v akvariju

valíšče -a s ( í )
1. kraj, prostor, kjer ptice valijo: ptičji par je pripravil, zapustil vališče / kokošnjak z urejenimi vališči
2. rib. prostor s posodami za valjenje ribjih iker: vališče z valilniki

valítev -tve ž ( ȋ )
glagolnik od valiti 2 : za valitev primerna jajca

valíti 1 -ím nedov. ( ī í )
1. premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi: valiti hlode ; prevrnjena cisterna se je valila vse hitreje / narasla voda vali s seboj kamenje / ekspr. reka vali svoje mrzle valove
// s takim premikanjem spravljati
a) kam: valiti hlode na kup ; valiti sod v klet
b) od kod: valiti sode s tovornjaka ; z višin se vali kamenje
2. ekspr. dajati, vsiljevati komu kaj težkega, neprijetnega: delo so valili drug drugemu / valiti odgovornost s sebe
// navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa težkega, neprijetnega: svoje dolžnosti rad vali na druge ; krivdo za neuspeh valijo nanj / bremena so valili na ramena delavcev
● ekspr. valiti besede v ustih nerodno, nerazločno, težko jih izgovarjati

valíti se ekspr.
1. nerodno, okorno se premikati zaradi velike razsežnosti, teže: po cesti se vali tank / ofenziva se je valila proti Dolenjski
2. hitro, neurejeno prihajati v velikem številu: množica se vali iz dvorane ; otroci se valijo na igrišče / brezoseb., elipt. iz govornikovih ust se vali kot povodenj
3. hitro se premikati v veliki količini: iz dimnika se vali gost dim ; po dolini se valijo megle / reka se vali proti morju / čez hribe se vali grom

valèč -éča -e:
valeč pred seboj skalo, je težko sopel ; bobnenje valečih se hlodov

valíti 2 -ím nedov. ( ī í )
s toploto, navadno lastnega telesa, dosegati, da se v jajcih, jajčecih razvijejo mladiči: koklja, škorec vali / valiti jajca ; valiti piščance / umetno valiti / valiti ikre

valíti se
začenjati živeti ob prihodu iz jajca, jajčeca: piščančki se že valijo

valèč -éča -e:
valeča jerebica

valívec 1 -vca in valílec -lca [ valiu̯ca ] m ( ȋ )
kdor kaj vali, premika: valivec skal, sodov

valívec 2 -vca in valílec -lca [ valiu̯ca ] m ( ȋ )
ptič, ki vali: valivec ne zapušča gnezda

valívka in valílka -e [ valiu̯ka ] ž ( ȋ )
ptica, ki vali: samec prinaša valivki hrano ; ta kokoš je dobra valivka

valíž -a m ( ī ) star.
1. okroglo kamenje, prod: valiž in blato ob reki
2. debel človek: valiž se je jezil in skakal

válj -a m ( ā )
1. geom. telo, ki ga omejujeta dva kroga in plašč: premer, prostornina valja / enakostranični valj katerega osni presek je kvadrat
2. predmet take ali podobne oblike: nažagati iz debla valje ; spraviti tovor na vozilo na valjih, po valjih ; gumijast, kovinski, lesen valj
// tak predmet kot (samostojen) del orodja, priprave: valj se premika, vrti ; namazati, pritrditi valje / prenosni, pritiskalni valj ; valj pisalnega stroja
// strojn. glavni sestavni del batnega stroja: tlak v valju ; motor s štirimi valji
♦ agr. sortirni valj valj mlatilnice za ločevanje žita po debelini zrnja ; kem. merilni valj steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov ; teh. navijalni valj ; tekst. osnovni valj del statev, na katerem je navita osnova ; tiskarski valj z vgraviranim vzorcem za prenašanje tiskarskega barvila na tkanino ; tisk. tiskovni valj trden valj, v katerega so tiskarski znaki, slike vgravirani, ujedkani ali fotokemično izdelani

valjálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na valjanje: valjalni postopek / valjalna priprava
♦ metal. valjalni stroj ; valjalna proga ; usnj. valjalni sod valjasta posoda, v kateri se usnje brez tekočine valja, da se mehča

valjálnica -e ž ( ȃ )
obrat za valjanje volnenih tkanin: delati v valjalnici

valjálnik -a m ( ȃ )
teh. stroj, priprava za valjanje: ropot valjalnikov / pekovski, suknarski valjalnik

váljanec -nca m ( á )
1. metal. izdelek, narejen z valjanjem: jekleni valjanci ; valjanec za obroče
2. mn., v ruskem okolju topli klobučevinasti škornji: obuti valjance

váljanje tudi valjánje -a s ( á; ȃ )
glagolnik od valjati: valjanje testa / valjanje jekla, pločevine / valjanje ozimnih posevkov / stroj za valjanje volnenih tkanin / valjanje otrok po tleh
♦ teh. hladno valjanje

váljar 1 -ja m ( á )
1. navadno lesena priprava v obliki valja z dvema ročajema za valjanje testa: razvaljati testo z valjarjem / kuhinjski valjar
2. priprava, stroj za valjanje: valjar ravna, tlači cestišče ; vleči, voziti valjar ; drobiti kepe z valjarjem ; betonski, jeklen, lesen valjar / cestni, snežni valjar ; motorni, ročni valjar ; valjar za platno
♦ teh. vibracijski valjar
3. priprava v obliki valja za nanašanje barve, laka: nanašati lak z valjarjem ; čopiči in valjarji
● publ. ruski valjar nezadržno prodiranje sovjetske armade v drugi svetovni vojni ; publ. sovražnikov valjar je šel mimo napad, prodor z armado, ki vse uničuje

valjár 2 -ja m ( á )
delavec v valjarni: plavžarji in valjarji

váljarček -čka m ( á )
manjšalnica od valjar, priprava: valjati testo z lesenim valjarčkom / vrtni valjarček

valjárna -e ž ( ȃ )
obrat za valjanje kovin: ob jeklarni gradijo valjarno ; valjarna bakra, pločevine

valjárniški -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na valjarno: valjarniške naprave / valjarniška tehnika

váljast -a -o prid. ( ā )
ki ima obliko valja: valjast kozarec ; valjasto telo črva / pečatnik valjaste oblike
♦ geom. valjasta ploskev ploskev, ki jo tvorijo vzporedne premice skozi vse točke določene krivulje ; tisk. valjasto tiskalo

váljati -am nedov. , tudi valjájte; tudi valjála ( á )
1. s premikanjem valja, valjarja po podlagi delati kaj
a) tanko, tanjše: valjati testo / valjati jeklo, pločevino / valjati v plošče, trakove
b) bolj ravno: valjati zemljo ; branati in valjati
c) bolj trdno, sprijeto: težki valjarji valjajo cestišče / valjati blago, sukno
2. premikati kaj po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: valjal ga je po travi, da je bil ves zelen ; valjati svinčnik po mizi, v roki / valjati grižljaj po ustih, v ustih / ekspr. otrok ves dan valja igrače po rokah se igra z njimi
3. s takim premikanjem oblikovati kako snov, predmet v kaj valjastega: valjati glino v roki / valjati svaljke iz testa
4. obračati v kakem živilu, da se to prime površine: valjati zrezke v moki, jajcu in drobtinah
5. vulg. opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose (s kom): mnogi so jo že valjali

váljati se
1. premikati se po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: okoli ognjišča se valjajo mačice ; valjati se po blatu, v prahu / po ovsu so se valjali divji prašiči / samo valja se po postelji, spati pa ne more ; valjati se od bolečin, smeha
2. ekspr., s prislovnim določilom biti, nahajati se kje nepospravljen, neurejen: časopisi se valjajo po policah ; obleka se valja po stolih / po vseh kotih se valjajo kovanci
3. slabš. biti, zadrževati se kje brez dela: naj pridejo delat k nam, namesto da se valjajo po pisarnah ; cele popoldneve se valja po plaži / vse življenje se valja po mehkih blazinah
● ekspr. valjati se v grehu nemoralno živeti ; preg. lastna hvala se pod mizo valja hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
♦ navt. ladja se valja se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati; se opoteka

váljan -a -o:
valjana jeklena pločevina ; valjana polst
♦ teh. valjani profili

valjávec -vca m ( ȃ )
nekdaj delavec, ki valja: zaposliti valjavca / valjavec cest
♦ teh. valjavec profilov

valjávka -e ž ( ȃ )
nekdaj delavka, ki valja: zaposlila se je kot valjavka

váljčast -a -o prid. ( ā )
ki ima obliko (majhnega) valja: valjčast hlod / valjčasta oblika

váljček -čka m ( ȃ )
1. manjšalnica od valj: valjčki se vrtijo ; gumijast, kovinski, steklen valjček ; kroglice, valjčki in ploščice / prenosni, pritiskalni valjček
♦ tekst. raztezalni valjčki
2. obrt. priprava v obliki manjšega valja z ročajem za nanašanje barve, vzorca na steno, pritrjevanje tapet: potegniti z valjčkom po steni

váljčen -čna -o prid. ( ā )
nanašajoč se na valjček ali valj: valjčna priprava / valjčni mlin mlin, v katerem se melje žito med dvema vzporedno ležečima valjema, ki se vrtita različno hitro
♦ mont. valjčni nakladalnik naprava s premičnima valjema za nakladanje, sipanje premoga na tekoči trak ; strojn. valjčni drobilnik ; teh. valjčni brusilnik stroj za brušenje jeklenih valjčkov ; valjčni ležaj ležaj, pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom valjčki ; tekst. valjčni tisk tekstilni tisk, pri katerem se vzorci delajo z graviranimi valji

vàlje prisl. ( ȁ )
nar. takoj : ne bom več čakal, valje mi daj / valje drugi teden pridejo

váljec -jca m ( ȃ )
valjček : podložiti lesene valjce

váljek -jka m ( ȃ )
1. valjček : podložiti valjke
2. obrt. priprava v obliki manjšega valja za nanašanje barve, vzorca na steno, pritrjevanje tapet: gumijast, kožnat valjek ; čopiči in valjki / vzorčni valjek

váljen -jna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na valj: valjni plašč ; valjna površina
♦ teh. valjni profil

valjênje 1 -a s ( é )
glagolnik od valiti 1 : valjenje skal ; valjenje in vrtenje / poškodoval se je pri valjenju sodov v klet

valjênje 2 -a s ( é )
glagolnik od valiti 2 : valjenje jajc / naravno, umetno valjenje

váljev -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na valj: valjev plašč / mazati valjevo površino
♦ strojn. valjeva glava cilindrska glava

váljkati -am nedov. ( ȃ )
obrt. odtiskovati vzorec na steno z vzorčnim valjkom: beliti in valjkati

valkíra -e ž ( ȋ )
nav. mn., v germanski mitologiji vsaka od devic, ki vodijo padle junake v posmrtno bivališče in jim tam strežejo pri gostijah z bogovi: junake so spremljale valkire ; pesem valkir

valobrán -a m ( ȃ )
zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi: valovi butajo v valobran ; betonski valobran

valolòm -ôma m ( ȍ ó )
knjiž. valobran : valovi butajo v valolom

váloma prisl. ( ȃ )
knjiž. v valu, v valovih: voda je valoma predrla nasip ; pren. obup se ji je valoma zaganjal k srcu

valorizácija -e ž ( á )
glagolnik od valorizirati: valorizacija zalog / valorizacija stroškov / valorizacija arhitekturnih vrednot

valorizacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na valorizacijo: valorizacijski postopek / valorizacijski količnik

valorizírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. ekon. določiti čemu vrednost (v denarju), ovrednotiti: valorizirati zaloge v skladiščih / valorizirati delo / valorizirati znesek na današnjo vrednost
2. knjiž. ovrednotiti , oceniti : valorizirati objavljene izsledke

valorizíran -a -o:
valorizirana osnovna sredstva

valovánje -a s ( ȃ )
1. glagolnik od valovati: valovanje morja / valovanje zraka / valovanje las v vetru / nemirno valovanje množice / uživala sta v valovanju valčka / valovanje čustev, misli
2. fiz. pojav, pri katerem se kaka količina v kraju in času periodično spreminja: meriti, opazovati valovanje ; jakost valovanja / elektromagnetno valovanje električno in magnetno polje, ki se periodično spreminjata, prepletata in razširjata v prostor ; krogelno valovanje ki se iz majhnega izvora širi v prostoru enakomerno na vse strani ; krožno valovanje ki se v ravnini širi enakomerno na vse strani ; longitudinalno ali vzdolžno valovanje ; transverzalno ali prečno valovanje

valováti -újem nedov. ( á ȗ )
1. gibati se, premikati se v obliki valov: voda valuje / čutil je, kako zrak okrog njega valuje / griva, tančica je valovala v vetru ; žito valuje / ritem valuje / ekspr. množica je nemirno valovala / ekspr. črta enakomerno valuje
2. s prislovnim določilom tako gibajoč se, premikajoč se biti, nahajati se kje: morje je valovalo tik pod njimi / ekspr. dolgi lasje ji valujejo čez hrbet
// ekspr. pojavljati se, kazati se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: na obrazu ji je valovala rdečica / strasti so močno valovale v njej / v njegovih besedah je valovalo upanje
● ekspr. prsi mu valujejo od vznemirjenja se mu širijo in upadajo ; ekspr. srce ji je valovalo, ko je mislila nanj močno bilo ; ekspr. tri leta je valovalo stavkovno gibanje so bile stavke

valujóč -a -e:
valujoči lasje ; valujoča gladina ; valujoča trava

valôven -vna -o prid. ( ȏ )
nanašajoč se na val ali valovanje: valovni izvir ; valovni sunek / valovna črta, krivulja na gladini / valovna gibanja v ozračju
● ekspr. biti s kom na isti valovni dolžini biti enakega mnenja, istih misli
♦ fiz. valovni dol, vrh ; valovni hrbet točka v stoječem valovanju, ki najmočneje niha ; valovni vozel točka v stoječem valovanju, ki ne niha ; valovna dolžina razdalja (v smeri širjenja valovanja) med točkama, v katerih doseže valujoča količina hkrati največjo vrednost

valovênje -a s ( é )
glagolnik od valoveti: valovenje se je poleglo / valovenje žita

valovéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
1. gibati se, premikati se v obliki valov: jezerska gladina je valovela / dolgi lasje so ji valoveli v vetru / ritem valovi / ekspr. na trgu je valovela množica
2. ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz dvorane valovi glasba ; od peči je valovela toplota
● ekspr. čutil je, kako mu je valovela kri kako mu je vznemirjenost ponavljajoče se naraščala in upadala

valovèč -éča -e:
valoveče žito

valovít -a -o prid. ( ȋ )
1. na katerem so valovi: valovita gladina ; valovito jezero, morje / valovito žitno polje
2. po obliki podoben valu, valovom: valovit obris grebenov ; valovita črta ; enakomerno, rahlo valovit / valovita pokrajina ; cesta je valovita in jamasta / valovita lepenka, pločevina / valoviti lasje ; pes z valovito dlako
♦ gozd. valovita rast lesa ; papir. valoviti karton

valovíti -ím nedov. ( ī í )
1. delati, povzročati valove na čem: burja je valovila morje ; parnik je valovil vodo / veter valovi žito / ekspr. vročina valovi zrak
2. ekspr. vznemirjati , razvnemati : njena bližina mu valovi kri ; nemir mu je valovil srce

valovítka -e ž ( ȋ )
grad. večja salonitna plošča s petimi ali osmimi valovi za pokrivanje ostrešja: proizvodnja valovitk

valovítost -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost valovitega: valovitost morja / valovitost pokrajine / valovitost las

valôvje -a s ( ȏ )
1. več valov, valovi: valovje buči, se vali ; rešiti se iz valovja ; razburkano valovje ; rušilna moč valovja
2. ekspr., navadno s prilastkom velika količina, množina česa: znašel se je sredi pšeničnega valovja ; valovje človeških glav

valovljênje -a s ( é )
glagolnik od valoviti: valovljenje jezerske gladine

valôvnica -e ž ( ȏ )
knjiž. navadno enakomerno valovita črta: narisati valovnico ; valovnica in cikcak / krasiti lončenino z valovnicami / črta valovnica
♦ šol. element raztegnjene kačaste oblike pri pisani črki

valovòd -óda m ( ȍ ọ́ )
elektr., ptt votel kovinski vodnik: napeljati valovod

válpet -pta [ valpət in vau̯pət ] m ( ā )
v fevdalizmu najvišji hlapec na zemljiškem gospostvu, ki nadzoruje tlačane: valpet priganja tlačane k delu ; grofovski valpet ; valpet in biriči

válptov -a -o [ valptov- in vau̯ptov- ] prid. ( ā )
nanašajoč se na valpta: valptov bič / valptovo priganjanje

válter tudi walter -ja [ válter ] m ( á )
polavtomatska pištola nemškega tipa: streljati z valterjem

váluk -a m ( ȃ )
lahko vojaško oklepno vozilo slovenskega proizvajalca Sistemska tehnika: izdelovati valuke ; nakup valukov ; oborožitev za valuka / šestkolesni valuk ; valuk z mitraljezom / oklepnik valuk

valúta -e ž ( ȗ )
1. denarna enota kake države: zamenjati valuto ; domača, japonska valuta ; vrednost valute pada ; evro, dolar in druge valute
2. ekon. denarni sistem kake države glede na določenost vrednosti denarne enote, veljava: reforma valute / papirna ali prosta valuta pri kateri denarna enota ni določena z vrednostjo blaga, iz katerega je denar narejen ; srebrna, zlata valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost srebra, zlata ; vezana valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost kakega blaga, navadno zlata ali srebra
3. ekon. tuja, nedomača gotovina: kupovati, menjavati valuto ; prodajati za valuto
● knjiž., ekspr. danes je besedna valuta razveljavljena vrednost
♦ ekon. klirinška valuta ; valuta zlata v palicah zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila ; fin. konvertibilna valuta ; devalvacija valute ; pravn. valuta: 31. 12. 1989 rok, čas nastanka določenega pravno odločujočega finančnega dejstva je 31. decembra 1989

valutáren -rna -o prid. ( ȃ )
zastar. valuten : vpliv valutarnih sprememb na gospodarstvo

valúten -tna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na valuto: valutni tečaj / valutno območje / valutna reforma

vámp 1 -a m ( ā á )
knjiž. spolno zelo privlačna, za moške pogubna ženska, zlasti kot filmski lik: izzivalni pogledi vampa / ženska vamp ; v prid. rabi: vamp ženske

vàmp 2 vámpa m ( ȁ á )
1. zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana: ko je vamp poln, začne govedo prežvekovati ; vamp in kapica
2. mn. goveji želodec kot hrana: kupiti, izplakovati vampe / goveji vampi
// jed iz majhnih kosov tega dela: jesti, kuhati vampe / vampi v omaki ; vampi s krompirjem / pog. naročiti male, velike vampe malo, veliko porcijo te jedi
♦ gastr. tržaški vampi
3. trebuh prežvekovalcev: voda je segala govedu do vampa ; suniti vola v vamp ; napet, velik vamp / dlaka na vampu
// ekspr. trebuh živali, zlasti velik, debel: vamp prašiča
// nizko trebuh človeka, zlasti velik, debel: vamp mu visi čez hlače / imeti prazen vamp biti lačen ; skrbijo samo za svoj vamp samo zase
4. nizko trebušast, požrešen človek: ta vamp bi vse pojedel / kot psovka vamp požrešni
5. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: vamp soda
// notranjost česa, zlasti votlega: tovor v vampu ladje

vampáč -a m ( á )
nizko kdor ima velik trebuh: presiti vampači

vámpast -a -o prid. ( á )
ki ima velik vamp: vampasta krava / nizko vampast človek

vámpek -pka m ( ȃ )
manjšalnica od vamp, želodec: vampek jagnjeta / hodil je po gorah, da bi mu vampek splahnel / vampek vrča

vámpež -a m ( ȃ )
nizko kdor ima velik trebuh: zoprn mi je ta vampež / kot psovka vampež debeli

vampír -ja m ( í )
1. po ljudskem verovanju mrtvec, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri: spremeniti se v vampirja ; legende, zgodbe o vampirjih ; boj, orožje proti vampirjem ; obračun z vampirjem ; čarovnice, volkodlaki in vampirji / v filmu je nastopal v vlogi krvoločnega vampirja
2. slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: lastnik tovarne je bil pravi vampir
♦ zool. vampirji netopirji, ki se hranijo s krvjo toplokrvnih živali, Desmontidae; netopirji, ki se hranijo z žuželkami in rastlinskimi plodovi, Phyllostomidae

vampírka -e ž ( í )
po ljudskem verovanju mrtva ženska, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri: maščevalna, zlobna vampirka ; preobrazba v vampirko ; obračun,soočenje z vampirko ; čarovnica in vampirka / v filmu je odigrala vlogo privlačne vampirke

vampírski -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na vampirje: vampirska zgodba / vampirski zobje ; sam.: v njenem ravnanju je nekaj vampirskega

vampírstvo -a s ( ī )
1. po ljudskem verovanju dejstvo, da je kdo vampir: rešiti koga vampirstva
2. slabš. brezobzirno, neusmiljeno izkoriščanje: očitati lastnikom rudnika vampirstvo / duhovno vampirstvo

vámpov -a -o ( á )
pridevnik od vamp, želodec: vampova juha

vanádij -a m ( á )
kem. trda, krhka težka kovina modrikasto sive barve, element V: legirati jeklo z vanadijem

vandál -a m ( ȃ )
slabš. kdor brez pravega razloga, namena poškoduje, uniči kaj koristnega, lepega: neki vandal je poškodoval kip ; vedejo se kot vandali

vandalízem -zma m ( ī )
slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: preprečiti vandalizem ; sledovi vandalizma / vandalizem okupatorja

vandalizíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od vandalizirati: organizirano vandaliziranje mesta ; vandaliziranje policijskih avtomobilov, poslopja parlamenta / vandaliziranje umetniških del

vandalizírati -am nedov. in dov. ( ȋ ) slabš.
s poškodovanjem uničevati kaj koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: izgredniki so ropali in vandalizirali trgovine ; vandalizirati javno, zasebno lastnino ; brezobzirno vandalizirati več objektov v okolici

vandálski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na vandale ali vandalstvo: vandalski napad na spomenik ; vandalsko trganje planinskega cvetja

vandálsko prisl. :
vandalsko uničevati

vandálstvo -a s ( ȃ )
slabš. poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena: preprečiti vandalstvo

vándranje -a s ( ȃ )
pog. popotovanje : vandranje od vasi do vasi / vandranje po svetu
// potepanje : popoldansko vandranje

vándrati -am nedov. ( ȃ )
pog. popotovati : vandrati iz kraja v kraj / vandrati po svetu
// potepati se: kje si vandrala celo popoldne

vandrajóč -a -e:
vandrajoč po svetu, je doživel marsikaj / vandrajoči pevci potujoči pevci

vándrovček -čka m ( ā )
manjšalnica od vandrovec: po cesti gresta dva vandrovčka

vándrovec -vca m ( ā ) pog.
1. popotnik : sprejeti vandrovca ; biti večni vandrovec
2. kdor opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: vandrovca sta igrala na harmoniko / obrtniški vandrovec potujoči obrtnik

vándrovski -a -o prid. ( ā ) pog.
1. ki (rad) popotuje: vandrovski človek / vandrovski nagon
2. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj; potujoč : vandrovski komedijant, pevec

vanilín -a m ( ȋ )
kem. bela, dišeča snov, dobljena iz vanilje ali narejena umetno: uporaba vanilina v proizvodnji čokolade, likerjev, parfumov / umetni vanilin ; v prid. rabi: vanilin sladkor

vanílja in vanílija -e ž ( í )
tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi ali njeni posušeni plodovi, ki se uporabljajo kot dišava: strok vanilje / nasadi vanilje / konjak z jajci in vaniljo ; cimet, klinčki in vanilja

vaníljev in vanílijev -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na vaniljo: vaniljev vonj / vaniljeva paličica / vaniljev liker, sladoled

vaníljevec in vanílijevec -vca m ( í )
tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi, katere posušeni plodovi se uporabljajo kot dišava: listi vaniljevca ; vaniljevci in cimetovci

vaníljin in vanílijin -a -o prid. ( ī )
nanašajoč se na vaniljo: vaniljin sladoled
♦ gastr. vaniljin sladkor sladkor z dodatkom vanilje

vapíti -ja m ( ȋ )
zool. jelen z velikim nazaj zavitim rogovjem, Cervus elaphus canadensis: vapiti in karibu

vár 1 -a m ( ȃ )
teh. strjen material, ki je pri varjenju zmehčan ali staljen: zgladiti var / čisti var del vara, v katerem je pretaljen samo dodajni material

vár 2 -a m ( ȃ )
elektr. enota za merjenje jalove moči električnega toka: meriti v varih

váralica -e ž ( ȃ )
zastar. varavec , slepar : on je varalica, izogibaj se ga / sleparji in varalice goljufi

varán -a m ( ȃ )
nav. mn., zool. kuščarji z dolgo glavo in vratom, z navadno dolgim debelim repom in globoko preklanim jezikom, Varanidae: različne vrste varanov ; nevarne bakterije v slini varanov ; kače, legvani in varani / komodoški varan velik mesojedi varan, ki živi na nekaterih indonezijskih otokih

váranje -a s ( ȃ )
glagolnik od varati: varanje lahkovernih ljudi / varanje moža

varánt -a m ( ā )
pravn. del listine, s katerim se potrdi zastavitev uskladiščenega blaga; zastavnica : izročiti varant banki

várati -am nedov. ( ȃ )
1. z določenim namenom zavajati koga v zmoto: varati prijatelja ; varati koga z lepimi besedami / varati samega sebe slepiti
● videz vara resnica je pogosto drugačna, kot je videti na prvi pogled
2. biti nezvest: ženo vara že tri leta / varala ga je s svojim šefom
3. star. goljufati : varati pri kartanju

várati se
1. zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosegati tega, kar se pričakuje: varati se pri kupčiji ; varati se v ljubezni, upanju
2. biti v zmoti; motiti se : varati se v sodbi ; zelo, ekspr. bridko se varate, če tako mislite / ekspr. če me oko, spomin ne vara, sem to dekle že nekje videl

varajóč -a -e:
varajoč privid

váran -a -o:
varano ljudstvo

várav -a -o in varàv -áva -o prid. ( ā; ȁ á )
star. ki vara: varave ljubice
// varljiv : varavo upanje

váravo in varávo prisl. :
varavo prepričevati

váravec -vca m ( ā )
ekspr. kdor vara: ne verjemi mu, on je velik varavec

várčen -čna -o prid. , várčnejši ( á ā )
ki si prizadeva porabiti čim manj
a) denarja: varčen človek ; biti varčen / varčen pri izdatkih
b) dobrin sploh: varčna gospodinja / biti varčen pri hrani, obleki
● ekspr. to je varčen avtomobil ta avtomobil porabi malo goriva ; ekspr. je varčen v besedah je redkobeseden
♦ elektr. varčni transformator transformator, pri katerem imata primarno in sekundarno navitje skupne dele

várčno prisl. :
varčno ravnati z denarjem ; živel je zelo varčno

varčeválčev -a -o [ varčevau̯čev- ] ( ȃ )
pridevnik od varčevalec: varčevalčeva hranilna knjižica

varčeválec -lca [ varčevau̯ca ] m ( ȃ )
kdor varčuje pri banki, hranilnici: varčevalci dvigujejo denar / stanovanjski varčevalec

varčeválen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na varčevanje: varčevalni ukrepi / varčevalna doba / varčevalni dan dan varčevanja

varčeválka -e [ varčevau̯ka tudi varčevalka ] ž ( ȃ )
ženska, ki varčuje pri banki, hranilnici: vpisati vlogo varčevalke

varčevánje -a s ( ȃ )
glagolnik od varčevati: z varčevanjem priti do premoženja ; varčevanje z denarjem / varčevanje pri hrani ; varčevanje z materialom / stanovanjsko varčevanje ; dan varčevanja / namensko varčevanje

varčeváti -újem nedov. ( á ȗ )
prizadevati si porabiti čim manj
a) denarja: varčuje, zato si lahko marsikaj kupi / varčevati za avtomobil, hišo / pog. nima za koga varčevati / varčevati pri izdatkih ; varčevati z denarjem / varčevati pri banki, hranilnici
♦ fin. namensko varčevati za določen namen, ki ga organizira navadno banka
b) dobrin sploh: varčuj, da nam ne zmanjka vode / varčevati pri hrani, obleki ; varčevati z elektriko ; varčevati s prostorom
● ekspr. starši pri njem niso varčevali s palico so ga velikokrat tepli ; ekspr. z besedami je navadno zelo varčeval bil je redkobeseden

varčljív -a -o prid. ( ī í )
star. varčen : varčljiv človek

várčnež -a m ( ȃ )
ekspr. varčen človek: bil je velik varčnež

várčnost -i ž ( á )
lastnost, značilnost varčnega človeka: znan je po svoji varčnosti / ekspr. varčnost avtomobila pri porabi goriva / kljub varčnosti si ni gmotno opomogel kljub varčevanju

várdar -- ž ( ȃ )
cigareta slabše kakovosti z imenom Vardar: v zavojčku je še ena vardar / že leta kadi vardar / cigarete vardar ; v prid. rabi: vardar cigarete

vardévati -am nedov. ( ẹ́ ) nar.
1. oskrbovati, skrbeti za: vardevati konje, živino / odšel je v hlev vardevat / vardevati ovce po travnikih pasti / vardevati bolnika streči, negovati / vardevati ogenj na ognjišču
2. paziti , varovati : vardevati otroka / v hiši je mrlič in sosedje ga vardevajo bedijo pri njem

vardévan -a -o:
lepo vardevana živina

várek -rka m ( ȃ )
teh. del vara, narejen z enim premikom izvora varilne vročine po površini kovine: variti z ozkimi varki / korenski varek

varekína -e ž ( ȋ )
raztopina natrijevega hipoklorita za odstranjevanje madežev, pranje, beljenje: namočiti perilo v mešanici mlačne vode in varekine

váren -rna -o prid. , várnejši ( á ā )
1. navadno v povedni rabi ki je v takem stanju, položaju, da mu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega: doma je varen ; tu so varni pred plazovi, poplavami ; biti varen pred radovednimi pogledi ; počutiti se varnega / material je tu varen pred ognjem / star. človek ni nikjer več varen življenja
2. ki omogoča tako stanje, tak položaj: varen kraj, prehod ; varna pot ; najti varno zatočišče, zavetje / ognja varen trezor v ognju obstojen, ognjevzdržen

várno prisl. :
varno se izkrcati ; z gumijastimi podplati varno stopati po poledeneli poti ; varno spravljen denar / v povedni rabi tu je varno ; sam.: spraviti zgodovinski material, ranjence na varno na varen kraj ; tukaj smo na varnem smo varni

variabílen -lna -o prid. ( ȋ )
knjiž. spremenljiv , nestalen : variabilni faktorji ; vrednost izdelkov je precej variabilna ; variabilen in konstanten
♦ ekon. variabilni del osebnega dohodka ; variabilni kapital kapital, ki se uporablja za izplačevanje mezd

variabílnost -i ž ( ȋ )
knjiž. spremenljivost , nestalnost : variabilnost oblike, razporeditve / odkrivanje variabilnosti sveta / velika variabilnost v znanju in sposobnosti učencev
♦ biol. lastnost organizmov, da se spreminjajo pod vplivom okolja ali zaradi sprememb dednih lastnosti, spremenljivost

variábla -e ž ( ā )
1. fiz., mat. količina, ki spreminja svojo vrednost, spremenljivka: zamenjati variablo ; konstante in variable
2. knjiž., navadno s prilastkom kar je spremenljivo in vpliva na kaj: uspeh je odvisen od številnih variabel / spoznati vse variable v sistemu

variácija -e ž ( á )
1. oblika, nastala kot posledica variiranja: vzorec ima več variacij ; ponavljati se v različnih variacijah ; jezikovne, vsebinske variacije ; variacija motiva, ureditve / prizor z novimi variacijami / variacije organizma / to je variacija na staro, znano temo
// vrednost, stopnja česa, nastala kot posledica variiranja: variacija raste, upada ; variacije se razlikujejo do deset odstotkov od povprečja ; variacija pogostnosti
2. variiranje : pogosta variacija oblike ; variacija v barvi, tonu
3. glasb. del skladbe, v katerem se tema melodično, harmonsko, ritmično spremenjena ponovi: četrta variacija je v molu / karakterna variacija ; kontrapunktične variacije
// mn. skladba iz takih delov: igrati variacije ; Mozartove variacije
♦ astron. variacija sprememba v legi Lune zaradi vpliva Sonca in Zemlje s polmesečno periodo ; mat. variacija vsaka od skupin elementov določene množice, ki se od druge razlikuje po elementih in po razvrstitvi elementov ; variacija brez ponavljanja pri kateri se elementi v skupini ne ponavljajo ; navt. variacija zaradi magnetnih anomalij časovno in krajevno spreminjajoča se napaka pri določanju magnetne deklinacije

variacíjski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na variacijo: variacijske razlike / variacijska statistika / variacijske glasbene oblike
♦ mat. variacijski koeficient koeficient, ki izraža odklon vrednosti spremenljivke od njene srednje vrednosti ; variacijski račun račun, pri katerem se računa funkcija, za katero ima določeni integral največjo ali najmanjšo vrednost

variánca -e ž ( ȃ )
mat. povprečna vrednost kvadratov odklonov spremenljivk od aritmetične sredine: izračunati varianco

variánta -e ž ( ȃ )
vsaka od nebistveno različnih oblik kakega pojava ali stvari, zlasti umetniškega dela; različica , inačica : primerjati obe varianti stare pesmi ; krajša, novejša varianta / oblikovne, stilne variante ; pesniške variante / v prislovni rabi napisati kaj v več variantah
// oblika uresničitve česa, različna od druge oblike iste vrste: k sliki je priložil svojo varianto ; v novi varianti je ta prizor črtan / druga varianta predvideva razširitev vhoda / novejše variante letala sprejmejo več potnikov
♦ alp. izstopna, vstopna varianta izstop, vstop v plezalno smer na drugem mestu, kot se sicer izstopa, vstopa ; biol. varianta vsak od organizmov, ki se po eni ali več lastnostih razlikuje od matičnega organizma, različek ; jezikosl. varianta morfema ; šah. otvoritvena varianta vsaka od možnosti pri določeni otvoritvi

variánten -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na varianto: variantni načrt / variantna možnost

variántnost -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost variantnega: variantnost pojava ; variantnost stališč

variátor -ja m ( ȃ )
teh. priprava za spreminjanje določene veličine: variator hitrosti
♦ elektr. variator napetosti

varíca -e ž ( í )
med. krčna žila: zdraviti varice ; varice na nogah

varieté -êja m ( ẹ̑ ȇ )
gledališče z raznovrstnim zabavnim programom, sestavljenim iz glasbenih, plesnih, akrobatskih točk: predstave v varieteju
// nočni gostinski lokal s takim programom: poje, pleše po barih in varietejih

varietêjski -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na variete: varietejski plesalec / varietejska točka / varietejsko gledališče

varietéta -e ž ( ẹ̑ )
1. knjiž. različnost , raznovrstnost : varieteta mnenj / varieteta barv
2. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od vrste in podvrste: ta vrsta ima več varietet / rastlinska, živalska varieteta ; varieteta graha

variíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od variirati: variiranje stalnega programa / variiranje prodaje mleka v posameznih letnih časih / variiranje motiva

variírati -am nedov. in dov. ( ȋ ) knjiž.
1. biti, pojavljati se v različnih, drugačnih oblikah, ne spreminjajoč pri tem svoje narave, svojega bistva; spreminjati se , biti različen : barve na sliki variirajo odvisno od svetlobe ; običaji variirajo od kraja do kraja / cene variirajo glede na kvaliteto izdelka ; število članov variira med deset in trideset
2. preh. delati, da kaj dobi, izgubi kake sestavine, ne da bi se pri tem spremenilo njegovo bistvo; spreminjati , predrugačevati : variirati načrt, spored / variirati pesniški motiv

variirajóč -a -e:
variirajoči opisi

variíran -a -o:
variiran motiv ; variirana oblika literarnega besedila